Obrabe trdnih zobnih tkiv

Obraba trdih zobnih tkiv je lahko mehanskega ali mehansko-kemičnega izvora. Mehanski vzroki obrabe so močno škripanje z zobmi ali stiskanje zob in premočno ščetkanje ter uporaba trde ščetke. Kemični vzroki so znižanje pH-vrednosti želodčnega soka in sline, acidoza v ustih in uživanje kisle hrane.

Najpogostejše posledice obrabe zob so občutljivost zob na toplotne in kemične dražljaje, znižana višina griza, motnje videza zob in obraza. Navadno je obraba posledica več dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo. Pogostost pojavljanja obrabe zob se povečuje in zajema vse starostne skupine populacije, vedno pogosteje se pojavlja tudi pri mlajših osebah. Obraba trdih zobnih tkiv je posledica atricije, abrazije, erozije in abfrakcije.

• Zobna atricija je fiziološka obraba, ki nastane zaradi trenja zoba ob zob. Nastaja zaradi stikov zob med žvečenjem, požiranjem, pri drsnih gibih in pri stiskanju zob (bruksizmu).

• Zobna abrazija je izguba trdih zobnih tkiv zaradi trenja in drgnjenja zoba s tujkom, kot je npr. trda zobna krtačka.

• Zobna erozija je izguba trdih zobnih tkiv, ki je posledica kemičnega procesa, v katerem sodeluje kislina nebakterijskega izvora. Kisline so notranjega (želodčna kislina) in zunanjega izvora (kisla hrana, pijača, zdravila idr.).

• Zobna abfrakcija je obraba trdih zobnih tkiv na zobnih vratovih. Vzrok tega so močni grizni pritiski, zaradi katerih v vratnem predelu nastajajo mikrofrakture in drobni delčki trdih zobnih tkiv izpadajo